Celotna podoba tega iz delčkov sestavljenega in montiranega videa se spreminja v popolno abstrakcijo, ki izgublja povezave z realnimi podobami. Video je kombinacija najdenih in lastnih posnetkov, ki so ob pomoči montaže obdelani v hitre kadre in neko novo celoto. Vizualni del povzema formalne in tehnične prijeme VJ načina, to je ustvarjanja podob v živo.
Glasbena podlaga je elektronsko generairana in umetelna, ki prehaja iz tihega prasketanja v vse glasnejšo bobnečo zvočno zaveso in izzveneva v bolečih visokih tonih industrijsko zveneče zvočne kulise. Glas naratorja v osrednjem delu pripoveduje preprosto zgodbo o nastanku projekta in razmišljanju avtorjev: proces ustvarjalnega dela, demokracija, tehno um, raba tehnoloških sredstev za izvajanje umetniških in podobnih del. Poudarjen je zlasti formalni aspekt celostnega dela, ki se nanaša na številne prijeme zgodnje video umetnosti in sodobnih, tehnološko naprednih praks. Zaključek videa se odvija zelo počasi, z ugašanjem slike in prehajanjem v popolno črnino, prav tako pa vzporedno s tem ugaša tudi zvok; video se zaključi z vrtečim pravokotnikom v brezprostorju, ki je plod digitalno generirane slike, simbolizirajoče preizpraševanje terminov kot je tehno um.