Alenka Pirman je leta 1989 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V letih 1991–1992 je bila glavna urednica revij Likovne besede in M’zin, 1990–1996 umetniška vodja Galerije Škuc, 1997–1999 pomočnica direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti – Ljubljana, podpredsednica Sveta direktorjev Mednarodne mreže za sodobno umetnost ICAN (1999) in soustanoviteljica in mentorica (1996–1998) izobraževalnega programa za kustose sodobne umetnosti Svet umetnosti (SCCA–Ljubljana). Od 2001 do 2004 je bila urednica in vodja spletnega medija Artservis (SCCA–Ljubljana), v letih 2003 in 2007–2008 pa voznica taksija. Od leta 2007 dela kot sourednica spletnih portalov Culture.si in Kulturnik.si na Ljudmili, laboratoriju za znanost in umetnost. V 90. letih se je njeno umetniško delo navezovalo na tri namišljene institucije: SK8 Muzej (1991-93), RIGUSRS - Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko RS (1997, z Vukom Ćosićem in Ireno Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994-98). Sodelovala je z umetniškimi kolektivi, kot so Luther Blissett/01.org (1998) in Bughouse (2002-03). Izvedla je nekaj metodoloških razstavnih projektov, mdr. je delala z zbirko nemških izposojenk (Arcticae horulae,1991-98); z deponirano zbirko Muzeja organov za notranje zadeve (Primer. Umetnost in kriminaliteta, 2005, z Biserko Debeljak in v preimenovanem Muzeju slovenske policije z Darinko Kolar Osvald leta 2014). Je soustanoviteljica Društva za domače raziskave (2004), kjer skupaj s sodelavci razvija razstavne in spletne projekte (Kabinet, od 2005; Razvezani jezik, od 2004; Indija.si, od 2007).