Narcis Kantardžić - V Ohridu (00:15:51)
Produkcija: Rusomir Bogdanovski, 1989
Video delo bosanskega umetnika Narcisa Kandardžića, ki je nastalo na likovni koloniji v Makedoniji. Video prikazuje umetnika pred televizijskim sprejemnikov, kjer se predvaja različno vnaprej posneto gradivo, v katerega avtor posega.
Ime: Kantardžić, Narcis
Št. del: 1
Države: Slovenija, Bosna in Hercegovina
Rojen/a: 1958
Narcis Kantardžić je rojen leta 1958 v Derventi. Leta 1982 je v Sarajevu končal Akademijo likovnih umetnosti. Bil je eden od pobudnikov likovne skupine »Zvono«, od leta 1984 je med drugim tudi član društva ULUBiH. Trenutno živi in ustvarja v Celju.
"Narcis Kantardžić slika danes, v tem trenutku in tem prostoru in vendar njegovo slikarstvo izstopa iz okvirov aktualnih likovnih trendov. Je kot nekakšno spogledovanje s preteklostjo, kot njeno oživljanje. Pogledi v pokrajino so umirjeni, precizno dodelani in arhaično učinkujoči. To je svet, ki v tem času ne more eksistirati. Je nedosegljiv, heroičen, na nek način sanjski, in vendar realen. Slikar se ozira v preteklost, v ostanke neke stare civilizacije, v čar idealnega. Kot da ga ne ganejo različni tokovi v sodobni likovni umetnosti. V Kantardžićevih pokrajinah ni prostora za človeka. Je ta svet morda preveč rajski, hladen, brezčuten? Človek lahko v njem preživi le skrit v arhitekturnih elementih, ki aludirajo na ženski oz. moški princip (vodnjak, stolp), ter tako ostaja posredno prisoten tudi v tem svojstvenem ambientu. Slikar se spogleduje s preteklostjo tudi v sami izvedbi ideje. Kompozicija je do popolnjenosti preštudirana, vsaka poteza čopiča je odločujoča, oljne barve se lazurno plastijo na platno. Slikar umetelno pristopa k prostoru, svetlobi in površini."
Vir: http://narciskantardzic.com/tagged/bio
"Narcis Kantardžić slika danes, v tem trenutku in tem prostoru in vendar njegovo slikarstvo izstopa iz okvirov aktualnih likovnih trendov. Je kot nekakšno spogledovanje s preteklostjo, kot njeno oživljanje. Pogledi v pokrajino so umirjeni, precizno dodelani in arhaično učinkujoči. To je svet, ki v tem času ne more eksistirati. Je nedosegljiv, heroičen, na nek način sanjski, in vendar realen. Slikar se ozira v preteklost, v ostanke neke stare civilizacije, v čar idealnega. Kot da ga ne ganejo različni tokovi v sodobni likovni umetnosti. V Kantardžićevih pokrajinah ni prostora za človeka. Je ta svet morda preveč rajski, hladen, brezčuten? Človek lahko v njem preživi le skrit v arhitekturnih elementih, ki aludirajo na ženski oz. moški princip (vodnjak, stolp), ter tako ostaja posredno prisoten tudi v tem svojstvenem ambientu. Slikar se spogleduje s preteklostjo tudi v sami izvedbi ideje. Kompozicija je do popolnjenosti preštudirana, vsaka poteza čopiča je odločujoča, oljne barve se lazurno plastijo na platno. Slikar umetelno pristopa k prostoru, svetlobi in površini."
Vir: http://narciskantardzic.com/tagged/bio