Od leta 2011 samozaposlen v kulturi kot kipar, performer in intermedijski umetnik. Svoje delo gradi na način, da večinoma izhaja iz teorije, ki jo uporabi kot miselno in konceptualno izhodišče, katerega nato z umetniškimi postopki prevede v prakso. Pri tem se najpogosteje opira na Josepha Beuysa, Jacquesa Rancièra, Michela Foucaulta, Bertolda Brechta in podobne. Formalno kot vsebinsko ga zanimajo družbena razmerja, zato se pogosto povezuje z drugimi posamezniki ali skupinami. Večino njegovih del govori o "ekosistemih" kulturnih in naravnih okolij, ki se dogodkovno in procesualno zaprečijo v določeni lokaliteti. Prevladujoča perspektiva pri tem je humanistična, vendar ne antropocentristična. Na ta proces lahko gledamo tudi kot na gradnjo "socialne skulpture", ki se najpogosteje udejanja v javnem prostoru. Avtor pri tem ves čas med sabo prepleta različne medije ter z njimi eksperimentira v največji možni meri. Pri tem ga vodi radovednost. V zadnjem času se v veliki meri posveča raziskovanju slušnih fenomenov in poslušanja. Macuh je del umetniških kolektivov kot so SIVA, Dr. Xenia, Zeleni zvoki. Pogosto sodeluje tudi pri produkcijah in tehničnih izvedbah drugih avtorjev in skupin.
Foto: Andreja Džakušič
Produkcija: Siva, Ivanke, Ivan, Anko, 2021
Video je arhivski pregled posnetkov ter fotografij skupnih javnih akcij in performansov, ki so jih umetnice Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Iva Tratnik in umetnik Simon Macuh v obdobju od leta 2010 do leta 2021 izvedle_i v okviru različnih med...
Produkcija: SCCA-Ljubljana, Galerija Alkatraz, Festival Mesto žensk, 2021
Peti iz niza performansov – njegov naslov je hkrati tudi naslov razstave – je edini, ki ga Dr. Xenia izvede v živo ob sodelovanju publike. Tudi tega definira prostor, štirje vogali Galerije Alakatraz tvorijo boksarski ring, ki postane...
Produkcija: SCCA-Ljubljana, Galerija Alkatraz, Festival Mesto žensk, 2021
Performans Prdeča ruleta je pravzaprav piknik na travi, ki nas lahko spomni tudi na znano Manetovo sliko, čeprav so tokrat vse_i prisotne_i oblečene_i. Naslov se nanaša na rusko ruleto, avtorice_ji pa namesto nabojev streljajo prdce. Parodija ob...
Produkcija: SCCA-Ljubljana, Galerija Alkatraz, Festival Mesto žensk, 2021
Moški, ne jezi se je najprej feminističen odgovor na znano podobo partije šaha (oblečenega) Marcela Duchampa z (golo) Eve Babitz iz leta 1963. Je pa tudi referenca na performans Mojca, ne jezi se, ki so ga leta 2013 na festivalu Rdeče zor...
Produkcija: SCCA-Ljubljana, Galerija Alkatraz, Festival Mesto žensk, 2021
V performansu Hišica iz kart se dr. Xenia z vlakom ne pelje na sever ali zahod, ampak v smeri jugovzhoda. Na poti, ki je v prejšnji državi peljala v Kumrovec, v novi državi pa se konča na zadnji postaji pred hrvaško mejo, sku&scaro...
Produkcija: SCCA-Ljubljana, Galerija Alkatraz, Festival Mesto žensk, 2021
Performans Zemljo krast dr. Xenia uprizori na zemljišču nekdanjega Rakuševega mlina v Celju, šolskega primera kapitalskih apetitov po parcelah na dobri lokaciji, ki izrinejo zamisli o neprofitnih prostorih za kulturo, namenjenih skup...
Produkcija: SCCA–Ljubljana, Galerija Photon, 2021
Video večer s Postajo DIVA je dogodek, ki ponavadi poteka v živo v Galeriji Photon. V času drugega vala epidemije novega koronavirusa smo ga pripravili v prilagojeni digitalni obliki. Umetnice_ki Andreja Džakušič, Simon Macuh, Iva Tratnik in K...
Produkcija: Likovni salon Celje, 2011
S projektom obleka … človeka, ki je bil leta 2010 razstavljen v Likovnem salonu, je skupina dveh umetnic in umetnika raziskovala, v kolikšni meri obleka določa človekovo identiteto, koliko se s spremembo zunanje podobe spremeni odnos drugih. Za prod...
Produkcija: Likovni salon Celje, 2011
S projektom obleka … človeka, ki je bil leta 2010 razstavljen v Likovnem salonu, je skupina dveh umetnic in umetnika raziskovala, v kolikšni meri obleka določa človekovo identiteto, koliko se s spremembo zunanje podobe spremeni odnos drug...
Produkcija: Likovni salon Celje, 2011
S projektom obleka … človeka, ki je bil leta 2010 razstavljen v Likovnem salonu, je skupina dveh umetnic in umetnika raziskovala, v kolikšni meri obleka določa človekovo identiteto, koliko se s spremembo zunanje podobe spremeni odnos drug...