Ideja intervencije izhaja iz vprašanja o diskurzu časa v sodobni družbi. Ta se je na mentalni ravni 'skrčil' in izgleda, kot da 24 ur na dan ni več dovolj za opravljanje vseh nalog, ki jih tempo sodobnega življenja zahteva. Kot metaforo ekonomije časa v javnem prostoru povzamem bližnjice - človeške sledi čez travnate površine, ustvarjene z namenom hitrejšega prečkanja le-teh. Intervencijo izvedem neposredno ob bližnjicah, s tem da delam 'daljšnice'. Tehnično gre za preselitev land art intervencije Richarda Longa v urbani prostor s spremenjenim kontekstom. Torej, 'daljšnica' je ustvarjena s hojo naprej-nazaj po isti poti. Začne in konča se na isti točki kot bližnjica in tako postane alternativa alternative. Mimoidoči se lahko odloča, po kateri poti bo šel. Če izbere 'daljšnico', se znajde v absurdni situaciji sledenja krivulji po travnati površini, ki nima več ničesar skupnega s funkcijo bližnjice. Gesta hoje naprej-nazaj je hkrati performativno dejanje, ki se zoperstavlja nenehni naglici in je meditativne narave. (Vir: Danilo Milovanović)
Produkcija: D.M., 2016
Video dokumentacija performansa v javnem prostoru, posneto v Pragi leta 2016. Umetnik se je ulegel na pločnik, prijatelj pa ga prekriva s praznimi plastenkami. Kup plastenk je vse večji, mimoidoči pa se, razen starejšega gospoda, ne zmenijo pretirano...
Produkcija: D.M., 2016
Vodna črpalka je nameščena v lužo in skrita pod smeti. Nenavaden prizor v javnem prostoru sproži reakcije mimoidočih in prekinja monotonijo vsakodnevne rutine. Nekaj se dogaja na nepričakovanem mestu. Nespektakularni videz intervencije...