Spovednica tihotapcev je prva spominodajalska akcija iz serije Čezmejne akcije zbiranja spomina: Carinarnica na meji med dvema mestoma, državama, družbenima sistemoma, med romanskim in slovanskim svetom 65 let po končani vojni. 20. decembra 2007 z vstopom Slovenije v schengensko območje se Nova Gorica prvič v svoji kratki zgodovini znajde brez mejnih zapornic. Isti večer se ta travmatični prostor spremeni v prostor srečanj. V njem so nameščeni kamera, mikrofon, računalnik in zavesa, za katero je omogočeno nemoteno spominjanje. Ljudje prihajajo z ene in druge strani, s seboj prinašajo zgodbe in podobe ter jih podarjajo v skupni album spominov obeh mest. Zaupani spomini ter fragmenti družinskih in arhivskih filmov, posnetih na tem območju, pripovedujejo, kako se lahko dve različni realnosti istočasno znajdeta na istem mestu.

Čezmejne akcije zbiranja spomina
Namen spominodajalskih akcij je oblikovati odprti arhiv, ki se razvija s časom in postaja nekakšno darilo, ki ga prebivalci obeh mest poklanjamo bodočim generacijam. Podobno kot družinski album, ki ga osmišlja njegova nedokončanost, je tudi arhiv spomina v nenehnem procesu nastajanja in reartikuliranja. Nove Gorice in Gorice namreč leta ni ločevala le meja med dvema državama in družbenima sistemoma ampak tudi meja med dvema razumevanjema preteklosti. Mejni prehodi, ki so nas leta ločevali, danes lahko postajajo mesta srečanj, ki reflektirajo odnos med osebnim in kolektivnim spominom.
Akcije: Spovednica tihotapcev (2007), Ordinacija spomina (2009), Album mesta (2011), Ordinacija spomina Ljubljana (2012), Najdeni portreti (2013), Podobe pozabe (2014), Sešiti spomini (2015), Portreti stavb (2015) in Rešilec spomina (2018).  (vir: Anja Medved)