Zato in tako in Nekaj informacij sta prva kratka filma avtorice: nema črno-bela filma v tehniki 2x8mm. Nastala sta na podlagi njenega zanimanja za film in hkrati njenega študija psihologije in pedagogike. V 1960-ih letih se je seznanjala s filmsko produkcijo, teorijo in praktičnim delom, obiskovala filmski tečaj Vaska Preglja, se udeleževala poletnih filmskih šol ter projekcij in pogovorov Kluba ljubiteljev filma, ki ga je v tistem času v mali dvorani ljubljanskega Kina Union vodila Mirjana Borčić. Vpeta je bila v konceptualistično umetnost v Sloveniji, zlasti v razširjeno gibanje OHO, hkrati pa profesionalno tudi v razne psihološke tečaje in seminarje t. i. grupne dinamike oz. skupinske komunikacije, kar se je odražalo tudi v skupnih in samostojnih projektih.

Tako je v družbi kolegic in kolegov nastalo nekaj kratkih priložnostnih filmov, o katerih sama pove: »Preprosto smo se igrali: v Zato in tako guncamo afne pred kamero. Hotela sem preizkusiti, kako deluje obraz na filmu, če mimiko obraza snemaš po en posnetek. Bilo je zabavno in nenavadno. Nekaj informacij je moj prvi dokumentarec, ki kaže selitev iz študentskega naselja, pri kateri mi je pomagal sošolec, ki je imel avto. Film je tudi nekakšno slovo od mladosti; ne mladosti kot takšne, ampak slovo od nekega lepega, čeprav ne vedno lahkega življenja ... odhod v odrasli svet.« (Vir izjave: Nil Baskar: Pogovor z Ano Nušo Dragan, revija KINO!, št. 11, 12, 2010.)