Filmi Marka A. Kovačiča kot odkrivanje zapeljivosti realnega

Ob Marku Kovačiču ne pomislimo takoj na film. Njegovo ime, povezano s projektom Casus Belli (Priložnost za vojno), predvsem pa s Plastosi, fiktivnimi bitij iz 23. stoletja, mutanti, ki so edini preživeli vojne, ekološke in druge katastrofe, je znak za bolj sodobne umetnostne prakse, multimedijske projekte, performanse in akcije. Vendar pa je v vseh teh delih Kovačič tematiko, ki je aktualna še danes, od problema okolja do militarizma, izražal s tem, da je neposredno vpletel materialnost medijev, ki jih je uporabljal. Temu se bom posvetila v svoji predstavitvi. Osredotočila se bom na njegova filmska dela, saj se ta njegov pristop najbolje manifestira v načinu, kako je uporabljal medij klasičnega filma, celuloida. Tudi v tem je aktualen še danes, ko se ob prevladi digitalnih tehnik produkcije, distribucije in predvajanja, klasični filmski medij sam kaže kot sestavljanka različnih mehanskih praks, od projiciranja svetlobe in gledališča senc, do rezanja in lepljenja v montaži, do ročnih obdelav celuloida, v katerih sama snov postane aktivna sila procesa ustvarjanja. Vse te praktike najdemo tudi v filmih Marka Kovačiča, to pa ga tesno približa danes aktualnemu pogledu novega materializma, ki samo materijo in ne-človeške entitete razume ne kot mrtve in pasivne, kot je to običajno v filozofiji, pač pa kot vitalne in avtonomne. Podobno sodobnim filmskim estetikam tudi Kovačičeve zgodnje filme zaznamuje zanimanje za realno in možnosti posebne zapeljivosti v njegovih materialnih lastnostih. (Vir: Melita Zajc, Filmi Marka A. Kovačiča kot odkrivanje zapeljivosti realnega, povzetek predavanja dr. Melite Zajc ob tretjem programu cikla Izgubljeni horizont v Slovenski kinoteki, 28. 2. 2023).