Cukrarna (Zuckerhaus, Sugarhouse)
Video dokument (8:25) je sestavljen iz 34-minutnega performansa, izvedenega v:
- Otvoritev Medienbiennale Leipzig, 1994 (premiera)
- Cankarjev dom - Linhartova dvorana, Ljubljana, 1995
- Galerija Kapelica, Ljubljana, 1995

Koreografija in ples: Mateja Bučar
Scenarij, režija predstave in videa, glasba: Marko Košnik
Videoprojekcija izvedena s pomočjo Videoprodukcije Kregar
Produkcija spletnega video dokumenta: Inštitut Egon March, 2001 

Soočenje med živo_im igralko_cem in njeno_njegovo projicirano podobo je srečanje dveh različno kodiranih branj perspektive. Perspektiva, ki jo gledalka_ec doživi pred projekcijskim platnom, predstavlja zmago iluzionističnih trikov s čutili zaznave nad omejeno perspektivo fizične arhitekture. Gledalka_ec filma lahko navidezno doživi katero koli perspektivo, tako da se vživi v slike na platnu. Gledališču pa z vsemi svojimi mehanizmi »ustvarjanja« prostora ne preostane drugega, kot da dimenzije uskladi z naravno velikostjo človeške figure. Vživljanje v plesalko_ca na odru je stvar drugih kognitivnih registrov kot prepoznavanje prikazanih podob. Morda se za trenutek zazdi, da bi perspektivna os, ki sega iz fizičnega prostora v prostor, projiciran na platno, lahko povzročila srečanje med dvema neizprosno ločenima svetovoma, filmskim in obstoječim. Toda takšno srečanje je možno le s pomočjo tretje iluzije, ki jo določa gledalkina_čeva percepcija. V času, ko prevladuje zaslonska slika, ni prav težko napovedati, katero branje bo prevladalo. Ali pač? (Vir: Egon March Institute na YouTube)