Od leta 2011 samozaposlen v kulturi kot kipar, performer in intermedijski umetnik. Svoje delo gradi na način, da večinoma izhaja iz teorije, ki jo uporabi kot miselno in konceptualno izhodišče, katerega nato z umetniškimi postopki prevede v prakso. Pri tem se najpogosteje opira na Josepha Beuysa, Jacquesa Rancièra, Michela Foucaulta, Bertolda Brechta in podobne. Formalno kot vsebinsko ga zanimajo družbena razmerja, zato se pogosto povezuje z drugimi posamezniki ali skupinami. Večino njegovih del govori o "ekosistemih" kulturnih in naravnih okolij, ki se dogodkovno in procesualno zaprečijo v določeni lokaliteti. Prevladujoča perspektiva pri tem je humanistična, vendar ne antropocentristična. Na ta proces lahko gledamo tudi kot na gradnjo "socialne skulpture", ki se najpogosteje udejanja v javnem prostoru. Avtor pri tem ves čas med sabo prepleta različne medije ter z njimi eksperimentira v največji možni meri. Pri tem ga vodi radovednost. V zadnjem času se v veliki meri posveča raziskovanju slušnih fenomenov in poslušanja. Macuh je del umetniških kolektivov kot so SIVA, Dr. Xenia, Zeleni zvoki. Pogosto sodeluje tudi pri produkcijah in tehničnih izvedbah drugih avtorjev in skupin.

Foto: Andreja Džakušič