O umetniškem ustvarjanju avtorja: Temeljne razpoznavne značilnosti projektov Marka A. Kovačiča ostajajo vseskozi kompleksnost, interdisciplinarnost in polimedijskost. Meje med posameznimi praksami in govoricami so postale nepotrebne in so se izgubile. Kovačič uporablja metode, strategijo in postopke vseh mogočih umetniških praks in orodja in govorico raznovrstnih medijev in izraznih sredstev, s čimer vzpostavi aktiven in neposreden stik z gledalcem. To umetniško produkcijo bi lahko označili za sodoben, duhovit bricolage (v nasprotju z ozko usmerjenostjo, strogo specializacijo in obvladovanjem samo enega metjeja), v katerem umetnost ne govori v govorici preteklosti, temveč je kot virus, ki modificira vsa nadaljnja sporočila. V politično, ekonomsko in simbolno nestabilnem svetu si lahko tudi umetnik zada nalogo, da raziskuje zmožnost, moč in nemoč starih in novih sistemov, znakov in pravil in išče nove oblike komunikacije. Pri tem hodi po robu in tvega. Pomembna je povezanost in prepletanje vseh čudežnih čutil in okoliščin. Umetniška praksa Marka A. Kovačiča, ki seveda ni brez navezav na pretekla dognanja - predvsem na historične avantgarde in na posameznike, ki so trmasto vztrajali pri realizaciji svojih utopičnih in preroških načrtov - je morda eden izmed možnih neortodoksnih prijemov v sodobni umetniški praksi. (Borčič, B.; Katalog: Stvar 2, 9)