A documentary video presenting a concert by the Laibach group at the 1982 Novi Rock festival. A video as a document on the beginnings of the controversial band with its original members. (VD)Video
Morte ai sciavi, ki ga je na podlagi posnetkov zgodnjih koncertov Laibacha (Novi Rock 82, šentviški Instrumentalnost državnega stroja in zagrebški Mi kujemo bodočnost, oba leta 1983)* zmontiral Marijan Osole-Max leta 1983, prikazuje vse takratne (VHS in delno U-matic) možnosti manipulacije s sliko: večkratno presnemavanje magnetnega traku ali snemanje posnetkov z monitorja, koloriranje, solarizacija, negativ, potovanje kamere po monitorjih, zumiranje, slow motion, izrezi, zaustavljeni posnetki, kontrapunkt med nastopajočimi in občinstvom, repetitivna ritmična montaža. Vse to ustvarja specifično video teksturo, migetanje in zrnatost slike, rezi pa so zaradi montaže na U-matic mašinah že presenetljivo precizni. Video učinkuje sugestivno in ambivalentno, v njem je tesnobna atmosfera, kombinacija organiziranosti in kaosa, zaustavljenih gibov, razpotegnjenih kretenj, zabrisanih obrazov in dima. Posnetki prizorišča, izrezi in repeticije kretenj in obrazov nastopajočih, zlasti pevca, v velikem planu, se izmenjujejo s prizori iz videa Documents of Oppression: masturbacija, operacija, snifanje droge in strojni mehanizem (Marijan Osole-Max in Laibach, 1982). Pri tem se kombinirajo neposredni posnetki koncertov s posnetki iz TV ekranov, narejenimi naknadno v začasnem studiu. Od tod tudi razlika v kvaliteti slike med prizori, ostra črno-bela slika z odra in motna, tonirana in zrnata/rastrirana slika s TV ekranov. Video s ponavljajočimi se posnetki, dinamičnimi švenki, detajli, frenetičnostjo zvoka, napetostjo v govoru, togimi držami in množico poslušalcev/gledalcev deluje kot napoved nečesa zloveščega – ali pa se morda tako samo zdi nekomu, ki je bil tam in ve, kaj se je dogajalo pozneje. (Vir: Barbara Borčić)

* Dokumentarni video posnetki zgodnjih koncertov so večinoma izgubljeni. Obstajajo posnetki koncerta v Dvorani Malči Belič (1984) in Festivalni dvorani (1987), ki so vključeni v kompilacije koncertov ŠKUC R.O.P.O.T. (v sezonah 1983/84 in 1987/88). Laibach vodi posnetke z Novega rocka 82 pod naslovom Noč čarovnic (Max). Marijan Osole-Max je naredil z Laibachom še video Krvava gruda, plodna zemlja/Raw (1986), v katerem je v ospredju metoda povratne zanke (feedback), ki se zmehčana in valujoča odigra v natančnem ritmu. Na podlagi koncertov Laibacha je naredil še nekaj videov: Unsere Pop Grupe (1987), Laibach v Plečniku (1987) in Life Is Life (1988). Po ustanovitvi NSK je skupina Laibach delala video spote in dokumentarne filme v sodelovanju z Retrovizijo/Peter Vezjak (NSK oddelek za film in video), Goranom Gajičem (Zmaga pod soncem, 1988), Richardom Heslopom, Danom Landisom in Sašom Podgorškom (Divided States of America, 2005). Landis in Vezjak sta podpisala tudi režijo filma Laibach. A Film from Slovenia (1993).