Včasih še v osemdesetih dneh nisi kar tako prišel naokrog, zdaj pa, ko je že vsaka minula minuta zgodovina, se to da. In vendar se lahko naša pot konča kjerkoli in kadarkoli. Nič nam ne more preprečiti, da ne bi iskali nekaj izgubljenega, pozabljenega, nekaj, česar nismo nikoli imeli, česar si tudi nismo želeli, znali in vedeli. Nemirno hrepenenje v nas pritiska kot vzmet in rohni kot motor, nas potresava v vznemirjenju in peha sem in tja. Kdo bi vedel, zakaj? Je nekje globoko v nas vraščena tista radovednost, ki nas žene, da lazimo, plazimo, plezamo, plavamo, plovemo, letamo, skačemo in na vse možne načine iščemo tista zadovoljstva, ki jih razpiha najmanjši piš.
Film se začne z obredno pojedino domorodcev na Irian Jayi in s potjo stonoge okoli sveta. Lokacije so: zahodna Evropa, Sibirija, Južna Amerika, itd. Vse je že posneto. Glasba, ki jo je odstopila skupina Buldožer, je neobjavljena verzija skladbe Svaki čovek ima svoj blues, ki se pomensko zelo vklaplja v idejo filma. (vir: Andrej Lupinc)