Video delo prikazuje sinhrono predvajanje dveh različnih video projekcij s katerima predstavlja nasprotje urbanega in naravnega okolja. Gledalec ju opazuje ločeno, vendar ju dojema kot celoto, kakor je tudi v vsakdanjem življenju razpet med bivanjem v mestu in naravi.

Avtorica izhaja iz dveh diametralno nasprotnih pozicij človekovega bivalnega okolja, ki se med seboj dopolnjujeta. Od tod nadaljuje s konceptom sinhronije ter s pomočjo hkratnosti dogajanj v posameznih prostorih, sočasnosti zvoka in slike gledalca prisili k istočasnemu gledanju, ko njegov pogled preskakuje od ene projekcije k drugi in nazaj. Videa ujameta slikovitost, sublimnost, gibljivost in zvočnost mesta in narave obenem.