Človek je telo in duh. Ta dva neločljiva pola sta večkrat v nesoglasju in se skozi življenje, dogodke, delo, odnose, mišljenje ... usklajujeta. Človek, njegov ego, duh, telo se spreminja in definira. V videu so uporabljeni elementi iz narave sprva na navidez nevtralen način, a so ti elementi hkrati tudi simboli. Z video efekti tudi slika prehaja iz digitalno neobdelanih/manj obdelanih posnetkov v vedno bolj transformirane in manipulirane gibljive slike - globlje v virtualni prostor. Tudi na ravni forme se torej zgodi premik v notranjost, da se potem postopoma spet lahko vrne v bolj običajne sfere, vendar seveda na nov način. Telo in duh se iščeta in sta hkrati del ene in iste celote. Ta dva pojma sta le orientacijske narave. O tem govori tudi sama beseda anima, ki je bila v preteklosti razumljena kot oboje – telo in duh hkrati. Verjetno je najbolj znana razlaga besede, ki se je preko latinskega 'animus' naselila v italijanski 'anima' in pomeni duh, vendar je bila uporabljena tudi v jungovski psihologiji, kjer govori o pravem jazu, podzavestnem, ženski naravi v moškem, ženskem principu ... Beseda je sestavljena iz enostavnih, prvinskih zvokov ani+ma in naj bi prvotno pomenila jaz (bitje) in materijo (energijo). Znan je pa še en vidik ane(+mo), kar pomeni dih, dihati. Pomeni dih bitja, ki živi v fizičnem telesu. V videu 'Anima (ani+ma)' je besedna forma opozorilo in klic, vzdih v upanju na harmonijo, gre za neko poglobitev, za reafirmacijo stanja, človeka, osebne identitete in hkrati tudi za čisto osebno, poetično izpoved. Prvinski simboli (ptič, (žensko) telo, voda, črno-belo, dvojne oblike ...), glasba in forma videa omogočajo vsebinsko večplastnost. Prisotnost malih parodij in ironij ima tudi svoj razlog, saj so naši notranji boji in trenutki sprememb po eni strani morda res mučni, predvsem pa lepi in ko na njih jezdimo nas bogatijo.
(vir: Ana Čigon)