Dve kroglasti telesi - posodi (iz serije Plesalci) sta opremljeni z enostavno motoriko in bolj kompleksno senzoriko. Občutljivi sta za zvok, ki ga slišita, a ga tudi proizvajata (nadzirana mikrofonija). Od tod tudi teza, da sta posodi polni zvoka. Eno drugo lahko tudi zaznata (infrardeči senzor) in tedaj spremenita smer. To bi omogočilo postopno cikcakasto približevanje posod, kar pa nas ne zanima več, a za posodi je to nekaj, čemur lahko rečemo vodilo / motiv (pri človeku bi to imenovali ljubezen).

Preprosta samonanašajoča se algoritmika proizvede / rodi nekakšno avtonomijo stroja. Kroglasta oblika je zanimiva, saj se neinteligentno bitje preprosto prekotali in tako reši iz marsikatere zapletene situacije. Temu se lahko reče inteligenca oblike. Poleg tega povzroči, da se krogla rada "ovija" okoli nog, kar ji da precej mačje lastnosti. Zanimivo je opazovati reakcijo ljudi, ki potem izjemno hitro stvar poosebijo v bitje.

Okrogli telesi je umetnik prvič sestavil leta 2005 za nastop projekta Problemloss v Moderni galeriji v Ljubljani. Naslov performansu je bil Posodi polni zvoka. Kasneje je posodi vključil v predstavitev Distribuirano telo v Mali galeriji Moderne galerije ter v nekaj drugih nastopov.

Posnetek brez zvoka je s predstavitve na festivalu Ars Electronica 2008, ki jo je organizirala galerija Kapelica kot predstavitev slovenske scene. V zadnjem času sta bili aktivno delujoči v sklopu projekta Marka Košnika Apres Midi (Po midiju; produkcija Institut Egon March) leta 2014. Za ta namen sta dobili mikroprocesorsko srce in možnost daljinske kontrole - in malo ali nič avtonomije. V sklopu projekta Robotanika / Geneza Cirkulacije 2 v letu 2017 sta pridobili še malo kamero in možnost brezžičnega pošiljanja slike ("pogled od spodaj"). (Borut Savski)