Video je zasnovan kot minimalistična interakcija majhnih svetlobnih teles na temnen zaslonu, ki se repetitivno približujeta in oddaljujeta. Ob vsakem zbližanju, kjer pa še vedno ostaneta na varni ditanci, izmenjata nekaj besed, ki skušajo orisati in umestiti njun abstrahiran odnos. Po koncu kratkega, napetega in pomenljivega pogovora, ki se navezuje na kompleksnost medsebojnih (ljubezenskih) odnosov, začno skozi temo švigati ognjeni izstrelki ter z vztrajnostjo uspejo zanetiti požar. Iz teme se izvije papirnata maketa hiše in začne izgorevati v velikih plamenih, ki osvetljujejo pusto prizorišče, vse dokler se ne začne sesuvati sama vase. Video je v celoti zasnovan s popolnoma statično kamero, medtem ko je abstrahirano podobje posledica neposredne intervencije avtorja in njegovih sodelavcev. Posnetki so nekoliko upočasnjeni ter opremljeni z občasnimi grafičnimi zapisi besed (dialoga) na temnem ozadju.