Novice

Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.


Razstava, instalacije, performansi, projekcije, odprti ateljeji Besedilo, knjiga in branje so od nekdaj tudi téme likovne umetnosti. Še več. Tekstualnost je vpisana v umetnino. Razmerje med črko in črto, besedo in podobo, pripovednim in likovnim je prisotno v številnih sodobnih umetniških projektih. In na drugi strani so "neraziskani in neznani prostori" AKC Metelkove mesta kot prizorišča in zatočišča za njihovo uprizoritev in recepcijo/kontemplacijo. V času obletnice bodo umetniške in teoretske prakse vzpostavile protiutež prevladujočim konvencijam in ritualom običajnega vsakdana Metelkove. Obiskovalec, ta urbani nomad pa bo sam ali v vodeni skupini, zdaj tu in tam, naletel na presenečenje, ki je lahko tudi umetnina.


8.–11. september 2011, po 21. uri Trg brez zgodovinskega spomina, AKC Metelkova mesto  Sobota 10. september, ob 23. uri: Jubilej, spektakel v spomin na preskok ograje pred 18 leti. Obveščamo vas o projektu Nevena Korde, našega stalnega sodelavca na področju videa in arhivov. Od samega začetka Paralelni svetovi na nebu nad Metelkovo ustvarjajo okolje, ki s pridihom svetovljanskosti, obvladovanja tehnologij in z lahkotnostjo ustvarjenega ozračja privabljajo umetnike robnih, raziskovalnih, intermedijskih in v vsakem pogledu interdisciplinarnih praks, da se preizkusijo v čarobnem vzdušju.

Komunistični totalitarni sistem, ki je kraljeval v Vzhodni Evropi dobršen del dvajsetega stoletja, je v t. i. zahodnih demokracijah sejal strah in na podlagi pospešene propagande ustvaril številne stereotipe o tem nekdaj hermetično zaprtem prostoru. Revščina, zatiranost, brezpravnost, specifična urbanizacija in nasilna industrializacija so morda najpogostejši stereotipi »divjega vzhoda« pred in po padcu berlinskega zidu. Vse to se je vehementno odrazilo tudi v kontekstu likovnih umetnosti, ki vzhodni del stare celine pojmuje kot morbiden in temačen prostor. Selekcija petih avtorjev prikazuje različne žanre in generacije ustvarjalcev iz območja Slovenije, ki v svojih video delih povzemajo motive mračne, mnogokrat propadle industrije, vendar jo interpretirajo na različne, ne nujno negativne načine.

Postaja DIVA sodeluje na festivalu Ars Electronica 2011 v okviru posveta: Archiving Media Art: Politics and Strategies II: The Future of Media Art Archiving, 4. september, 18.00-20.00 Seminarska soba, Ars Electronica Center, Linz, Avstrija. Eksperimentalno rabo novih medijev so zlasti podpirale manjše in srednje institucije širom sveta. Omogočale so dostop do novih tehnologij ter razstavljale in distribuirale medijsko umetnost. Kot rezultat delovanja so nastale številne zbirke videotrakov, medijskih del, dokumentov in efemera. Gre za zbirke, ki nudijo celostni vpogled v zgodovino t.i. »time based arts«, kar posamezna dela v večjih institucijah ne morejo omogočiti. Žal se mnogo neodvisnih institucij in arhivov stalno bori za prepoznanje in ustrezno financiranje. Kakšna prihodnost se jim obeta? Kakšna strategija delovanja jim omogoča preživetje in razvoj?

Ana Čigon, One more kickJasna Hribernik, Zmago Lenardič: Grant me my wishTomaž Furlan, Wear V-VIII

Spletna razstava video del od 17. julija do 17. avgusta 2011 na Artyčok.TV. Kuratorica Ida Hiršenfelder je izbrala štiri video performanse, ki z jasno in preprosto naracijo ter s stalnimi repeticijami prikazujejo absurdne situacije ekspresivne psihološke jeze, nelagodja, agresije in iracionalnega vedênja.

Postaja DIVA predstavlja  Serija projekcij s pogovori  Četrtek, 16. junij 2011, ob 20. uri (projekcije in pogovor) Kino Udarnik, Grajski trg 1, 2000 Maribor. V tretji seriji predvajanj (po predstavitvi opusa Eme Kugler in Jasne Hribernik) bomo predstavili tri novejša dela iz opusa videasta in pionirja eksperimentalnega avtorskega videa Mihe Vipotnika. Projekciji 16. junija bo sledil pogovor z avtorjem.


Razstava in predstavitev avtorskega dela  Sreda, 15. junija 2011, ob 20. uri Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana. Razstava bo na ogled do 24. junija, pon.-pet., od 10. do 15. ure ali po dogovoru. Vljudno vabljeni na razstavo in predstavitev avtorskega dela Tomaža Furlana, umetnika, ki se na širšem likovnem prizorišču uveljavlja kot vsestranski večmedijski ustvarjalec. Predstavitev in razstavo v sodelovanju z avtorjem pripravlja kurator in kritik Miha Colner.

Vesna Bukovec - It Will Be OKVesna Bukovec - It Will Be OKVesna Bukovec - It Will Be OK

Videoprojekciji  Četrtek, 5. 5. 2011, ob 20. uri Četrtek, 19. 5. 2011, ob 20. uri Kino Udarnik, Grajski trg 1, 2000 Maribor. Avstrijska umetnica in kuratorica Evelin Stermitz v Kinu Udarnik pripravlja serijo mesečnih projekcij iz spletne platforme ArtFem.TV. Vesna Bukovec, skrbnica spletnih strani SCCA-Ljubljana, sodeluje na videoprojekciji z videom It Will Be OK.

Predstavitev videoumetnosti iz Slovenije in projekcija v četrtek, 28. 4. 2011, ob 19. uri  LUX, 3rd Floor Shacklewell Studios, 18 Shacklewell Lane, E8 2EZ, London, Anglija s projekcijo vidoe izbora Postaja DIVA predstavlja, kronološko zaokroženega programa z izbranimi petnajstimi video deli avtorjev izpostavlja premike v razumevanju in rabi videa kot izraznega sredstva in avtorske specifike na tehnološki, medijski in vsebinski ravni med letoma 1983 in 2007.

Postaja DIVA predstavlja  Serija projekcij s pogovori  Svoboden je tisti, ki ni priklopljen!  Četrtek, 26. maj 2011, ob 18. uri, Kino Udarnik, Grajski trg 1, 2000 Maribor. SCCA-Ljubljana v sodelovanju s Kinom Udarnik in Zavodom Uho;oko enkrat mesečno pripravlja predstavitve avtorskih opusov iz arhiva Postaja DIVA v okviru programa AV/čas: časovni horizonti avdiovizualne umetnosti. V Kinu Udarnik bomo predstavljali dokumentarne filme in video dela daljšega formata, ki so formalno, žanrsko, kontekstualno in vsebinsko primerna za predvajanje v kinomatografskem formatu.

Serijo predvajanj smo v letu 2011 odprli s predstavitvijo opusa videastke in filmske režiserke Jasne Hribernik. 24. marca smo predvajali dva kratka dokumentarna filma in en video, v katerih se je avtorica tematsko ukvarjala z ruskim kulturnim področjem. Po projekciji je sledil pogovor z avtorico.

Na drugem večeru, ponovno posvečenem Jasni Hribernik, bomo predstavili filmKoncert za mobilne telefone in orkester (2005) in dokumentarni film Ko nam je žoga padla na glavo – Povej naprej: Milko Djurovski (2000).

PROGRAM (26. 5. 2011)

Jasna HribernikKoncert za mobilne telefone in orkester, RTV Slovenija, 2005, 45' 50''

Jasna Hribernik - Koncert za mobilne telefone in orkesterJasna Hribernik - Koncert za mobilne telefone in orkesterJasna Hribernik - Koncert za mobilne telefone in orkester

Koncert za mobilne telefone in orkester je film o svobodi ustvarjanja in svobodi bivanja. Je pogled dveh izjemnih osebnosti – umetnika in filozofa – na sedanjost, prihodnost in brezčasnost. Zvonjenje mobilnih telefonov je spremenilo zvokovno podobo našega prostora in življenja. Veliko glasbo velikih glasbenikov, čustev in orkestrov so stisnili v drobne napravice instant zvoka za vsakodnevno zvonjenje vsakdanjih ljudi. Slavoj Žižek orvelovsko označi mobilni telefon za še eno orodje velikega brata, ki manipulira s sistemom vrednot, razpolaga s časom in določa meje naše svobode. Aldo Kumar pa ustvari resnični koncert za mobilne telefone in orkester, ki ga lahko poslušate z užitkom ali družbeno kritično skozi prizmo Žižkove izjave: "Svoboden je tisti, ki ni priklopljen!" Film je prejel nagrado za srednjemetražni dokumentarno igrani film na mednarodnem TV festivalu v Baru.

Jasna HribernikKo nam je žoga padla na glavo – Povej naprej: Milko Djurovski, RTV Slovenija, 2000, 43'

Po scenariju Jurija Hudolina in Mitje Čandra je dokumentarni film režirala Jasna Hribernik, za fotografijo pa je poskrbel Željko Ivančič. (Anti)junaki filma so Dragoslav Šekularac, Dragan Džajič, Milko Djurovski, Zlatko Zahovič, Bata Živojinovič, Lepa Brena in drugi. Zgodba filma pripoveduje o nogometni poeziji v nogah Milka Djurovskega in poje o ljubezni, ki se lesketa v Milkovih očeh, če začuti vonj sveže pokošene trave ali usnja za žogobrc. Zabijal je gole za reprezentanco in dobil bronasto medaljo na olimpiadi. Za povprečen denar je odšel v povprečen klub v Groeningen, kjer nogomet razumejo drugače, kot si ga predstavlja Milko. Milko ni hodil na treninge, igral je zgolj tekme. Milko hoče, da ga ljudje vidijo, občudujejo in mu rečejo, da je njegovo življenje zabloda, kot je rekel Dragan Džajič. Leta 2000 je film prejel prvo nagrado za športni filmi na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Zlatibor v Beogradu.

Vstopnina 3 evre.


Jasna Hribernik
(1959, Maribor) živi v Ljubljani in dela kot samostojna filmska režiserka in avtorica videofilmov, videoinstalacij in drugih večpredstavnostnih del. Pomembna prelomnica v njenem delu je bil študij na Discovery Campus Master School v Münchnu (2001/2002), ki je namenjen avtorjem in producentom dokumentarnih filmov. Kot samostojna avtorica je aktivna na področju dokumentarnega filma že 25 let. Režirala je okrog 40 spotov o umetnosti in umetnikih, sodeluje tudi v gledaliških, plesnih in opernih predstavah. Za svoje delo je prejela številne nagrade: Work of Exellence za umetniški videoStopnišče (na festivalu umetniškega videa v Tokiu, Japonska, 1995), 1. nagrado za režijo za umetniški dokumentarec Ko nam je žoga padla na glavo – Povej naprej: Milko Djurovski (MEFEST, Zlatibor, Srbija, 2001), Vesno za dokumentarni film Zadnji čoln (7. festival slovenskega filma, Ljubljana, 2005), posebno priznanje Olimpijskega komiteja za izvirno režijo in umetniški pristop v filmih s športno tematiko (za filme: 45 km morjaKo nam je žoga padla na glavoLabirint, 2008), zlatega viteza za film Labirint (Festival športnega filma, Palermo, 2009) in druge.


Postaja Diva je spletni in fizični arhiv video umetnosti, ki ga SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja in arhiviranja video in medijske umetnosti. V Kinu Udarnik bodo na ogled retrospektive posameznih avtorjev in tematski oz. žanrski izbori, zlasti video filma in dokumentarnega videa. S projekcijami bomo predstavljali izvirne avdiovizualne produkcije domačih avtorjev, spremljali pa jih bodo pogovori z umetniki in umetnicami.

Zavod Udarnik Maribor – mestni center umetnosti – kot novi neodvisni center kulturne produkcije ponuja kakovostno alternativo trenutno prevladujoči pop-kulturni produkciji in odpira vrata številnim lokalnim in mednarodnim umetnikom. S svojim širokim spektrom raznovrstne kulturne ponudbe in povezovanjem med posameznimi smermi omogoča nastanek popolnoma novih idej in del. Udarnik želi povezati neodvisno kulturno v Mariboru in v ta kulturni prostor prinesti nove kulturne vsebine, ustvarjanje in manifestacijo ustvarjenega pa približati vsakdanjim potrebam ljudi.
Več: http://zavodudarnik.wordpress.com

 

Zapri Prijavi se kot član
 
Uporabniško ime
Geslo
Remember me