Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.
8. 6. 2013, ob 17. uri; Salon Muzeja sodobne umetnosti, Pariska ul. 12, Beograd; V beograjskem Salonu Muzeja sodobne umetnosti se 7. junija odpira razstava Video, televizija, anticipacija, ki jo kurirata Branka Benčić in Aleksandra Sekulić. Z razstavo, ki bo na ogled do 14. julija, in spremljevalnim programom projekcij, predstavitev in pogovorov želijo v beograjskem Salonu MSU kontekstualizirati zgodovino video prakse, ki je na svojevrsten način povezovala nekdanje jugoslovanske republike in takratni umetnosti in alternativi nudila ustvarjalni prostor za emancipirano in kritično delovanje do politike in družbe tistega časa.
V knjižnici SCCA med drugim zbiramo študijski material, ki je osredotočen na teoretsko in praktično obravnavo video medija, pa tudi novih medijev in filma. Knjižnica je od maja letos bogatejša za izbor desetih publikacij, ki nam jih je podarila Slovenska kinoteka.
Premiera 20. marca 2013 Društvo prijateljev zmernega napredka & MKSMC (Mladinski, kulturni, socialni, multimedijski in medgeneracijski center), Gregorčičeva 4, Koper. S programom želimo pokazati kar se da heterokliten izbor videov, ki prikazujejo, da so se osemdeseta leta ukvarjala s problemi, ki so podobni današnjim. Ljudje so se borili z ekološkimi izzivi, soočali so se s stanovanjskimi zagatami, pri tem pa so našli čas tudi za razmišljanje o modi in produkciji lepih video del.
Predstavitev in video projekcije, sreda, 20. 3. 2013, ob 18. uri v prostorih Društva prijateljev zmernega napredka & MKSMC (Mladinski, kulturni, socialni, multimedijski in medgeneracijski center), Gregorčičeva 4, Koper. Sodelavci SCCA, Barbara Borčić, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Saša Nabergoj, smo za dogodek pripravili program predstavitev in projekcij. Najprej bomo predstavili tri programske sklope: šolo za kustose in kritike Svet umetnosti, podporni spletni portal Artservis in Postajo DIVA, pionirski model ohranjanje slovenske sodobne umetniške video in novomedijske produkcije.
Nataša Skušek je vizualna umetnica, ki pri svojem delu uporablja in kombinira različne medije. V njenih delih prevladuje tematika neenakopravnega položaja žensk v sodobni družbi. Avtorica pogosto problematizira zakoreninjene samoumevnosti, stereotipe in vloge, ki jih družba pripisuje in predpisuje ženskam. Nosečnost, materinstvo, gospodinjstvo, partnerski odnosi, prehranjevanje, prosti čas, izgled in fetišizacija ženskega telesa so elementi, ki tvorijo vsebino njenih del. Po predavanju, ki mu bo sledil pogovor z avtorico, bo obiskovalcem in obiskovalkam omogočen še sneak-peak v njeno razstavo Pravi moški.
Video obrat: Odprtje razstavnega dogajanja v torek, 13. november 2012, ob 20. uri (13.–29. 11. 2012) Galerija Vžigalica, Trg franc. revolucije 7, Ljubljana. Z raziskovalno-razstavnim projektom Video obrat želimo podrobneje raziskati in predstaviti eksperimentalne (video, večdisciplinarne, novomedijske) umetniške prakse in s tem aktualizirati tudi video arhiv Postaja DIVA, na podlagi katerega je naša raziskava sploh mogoča. Kaj je torej ekperimentalna ali strukturna praksa v okviru določenega medija oziroma izraznega sredstva? V čem se kaže kreativna in eksperimentalna raba tehnologije?
Arhivsko gradivo Postaja DIVA sproti dopolnjuje, lotili pa smo se tudi lastne video produkcije. Naša sodelavka Nika Grabar redno dokumentira Divine "off-line" projekte, izobraževalne programe in mednarodne seminarje. Z izjemnim občutkom za gibljivo sliko in video naracijo Nika Grabar predstavlja ukvarjanje z arhivi z drugega zornega kota in v formi video eseja.
Za 19. obletnico AKC Metelkova mesto je gostujoča kustosinja Sixtine Rose Boyer v organizaciji SCCA-Ljubljana pripravila izbor video del o pojavu alternativne in darkerske scene, Metelkove in njenih znaniteljev. Sixtine Rose Boyer je bila poleti 2012 prostovoljka fizičnega in spletnega arhiva Postaja DIVA. Je študentka podiplomskega študija medijev, kulture in komunikacije, ki se sočasno odvija na treh univerzah (Nica, Frankfurtu (Oder) in Sofija). Izhodišče njene teze je darkerska kultura v Sloveniji oz. Ljubljani od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Raziskuje zlasti vlogo skupin FV, Borghesia, Laibach in AKC Metelkova mesta. Program je bil premierno prikazan 8. septembra 2012, na treh oknih pročelja stavbe Pešaki v Matelkova mestu.
Častno mesto tisočega videa v arhivu Postaja DIVA je pripadlo video performansu z naslovom Wear VIII, ki ga je leta 2010 posnel v AKC Metelkova mesto delujoči umetnik Tomaž Furlan, ki v svojih video performansih tematizira absurden odnos med strojem in človekom, vpetim v mehansko delovanje. V videu Wear VIII takšno absurdnost ironično komentira z vidika ekonomskega vrednotenja lastne umetniške prakse. Akt preštevanja v videu uredništvo Postaje DIVA simbolično povezuje z vztrajnim in načrtnim zbiranjem in popisovanjem video del.
Mednarodni festival digitalne umetnosti in novih medijev, Atene. 18.-20. 5. 2012 V okviru osme edicije mednarodnega festival digitalne umetnosti in novih medijev v Atenah se bo kot del programa predstavljanja zgodovine medijske umetnosti predstavil tudi portal GAMA – Gateway to Archives of Media Art, ki združuje osem evropskih video arhivov in predstavlja več kot 10.000 video del. Platformo bo predstavila kustosinja Eva Kozma iz madžarskega centra za kulturo in komunikacijo – C3 iz Budimpešte. Po predavanju bo publiki prikazala izbor osmih del iz arhivov. Postajo DIVA bo predstavil video Repeating Coincidence (Ponavljajoče naključje) umetnice Maje Smrekar iz leta 2009.
Glavno vlogo v videu igra plesalka, ki je umeščena v medijsko okolje z razlitimi nasičenimi barvami, kakor da je zaprta v medijski zid. Hitrost in lomljenje podobe predstavlja plesalkino živčno gibanje po prostoru, ki ustvarja čustveno napetost. Zvok Boruta Savskega še dodatno okrepi razdrobljeno in živčno gibanje ter določa vizualne koordinate. Celotna zvočna in vizualna podoba je nasičena, repetitivna in razdrobljena, sestavljena iz nešteto zrezanih sličic oz. frejmov. Glavni namen videa je, da bi z uporabo formalnega video jezika in tehničnih intervencij proizvedel močan čustven impulz in hkrati napravil kritiko medijske realnosti. Video je rezultat improvizacij Maje Smrekar in Boruta Savskega v Cirkulaciji 2. Portretira notranje stanje duha med klavstrofobičnim napadom. Govori o čustvenem potovanju v stanje stiske, prikazuje akutno ankcioznost in panični napad. Podobe so vzete iz filma Flash Dance, ki je do skrajnosti manipuliran, razrezan na nešteto delov, programiran v programu za VJje Resolume, obdelan s filtri, montiran, ponovno filtriran in montiran. Umetnica se večinoma ukvarja z medijskimi umetniškimi deli in kompleksnimi kulturno-antropološkimi situacijami, v video delih pa se večinoma nanaša na podobe iz pop kulture, ki jih reinterpretira in razkriva njihov izpraznjen konstrukt. Maja Smrekar (1978, Slovenija) je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 2005. Trenutno končuje magisterij na Oddelku za nove medije. Njen osrednji interes je fenomenologija percepcije, ki jo je sprva začela raziskovati kot prostorski fenomen z obdelavo video projekcije v živo. Pri tem je sodelovala s številnimi drugimi umetniki, da bi zasnovala interaktivne zvočno-vizualne projekte. Njeno osrednje umetniško področje je intermedijska umetnost. Med drugim zadnjih pet let sodeluje z Galerijo Kapelica in tudi zadnji dve leti z Zavodom Aksioma. V produkciji teh dveh institucij je realizirala projekte, v katerih je raziskovala fenomen frekvence z biološko povratno zanko in telmatično prezenco v odnosu do telesa, zasebnosti in (inter)subjektivne percepcije prostora. V zadnjih dveh letih je razvijala projekte v polju bioumetnosti, pri katerih se je osredotočila na žive organizme. Leta 2010 je organizirala Mednarodni festival HAIP10 / Next Nature, ki je povezoval interdisciplinarni dialog in sodelovalne etike med znanstveniki in umetniki. Festival se je odvijal v multimedijskem centru Kiberpipa v Ljubljani, kjer je dve leti tudi oblikovala umetniški program. Maja Smrekar živi in dela v Ljubljani.
