The DIVA News page refers to public presentations, exhibitions, screenings, publications in Slovenia and on the international scene, connected to participations of DIVA Station Video Archive and the video artists who had contributed their video artworks to the archive. We also introduce events organised by DIVA Station (SCCA-Ljubljana) in order to promote its content and usage.
The exhibition Race with Time. Performance and Video in a Rear-view Mirror shows various relations between the act of staging and the moving images: video action (N. and S. Dragan:Video Painting), studio shooting and art video (M. Vipotnik: Videogram 4), video performance (M. A. Kovačič: Casus belli; D. Sambolec: Collectors #3, *Settings*), action for camera (M. Bastarda, M. Ocepek, N. Skušek: Pissing), performance for camera (T. Furlan: Wear IV–VI; A. Čigon: One More Kick), urban choreography (M. Bučar: The Unnoticed). National Theatre Institute), Ljubljana, 5.–16. 6. 2014.
Novi video program iz serije Videospotting - kuriranih preglednh in tematskih programov video umetnosti v slovenskem prostoru - je nastal na podlagi raziskovanja arhiva Postaja DIVA in se osredotoča na tematiko smrti.
The second of the lectures in collaboration between SCCA, Center for Contemporary Arts – Ljubljana and Nova Gorica City Gallery which are going to take place in the first half of 2014 as a part ofEncounters with Contemporary Visual Art Series is going to deal with projection as a medium and a building block of the experience of space in contemporary art entitled Endless Plane. The dimensions of video space and the art of projection.
The lecture “What Television Can Be, And What Artists Can Use It For?” has surveyed artistic practices that are essentially concerned with the relation to television. Barbara Borčić, the leader of DIVA Station archive at SCCA-Ljubljana, will present the variety of ways in which artists have responded to television in a variety of media, techniques, and means of expression, challenging or exposing its conventions, especially its mediation and manipulation, or undermining the established codes and structures entitled What Television Can Be, And What Artists Can Use It For?.
Intimising Dance is a video programme selected by Ida Hiršenfelder in the framework of Videospotting series of video art programmes. It has been screened as a part of TransDance 13 Festival (from 21st till 30th October, 2013) organised by HaRaKa Center in their newly opened exhibition space ODA in the centre of Cairo. (Picture: Neven Korda, Echoes, 2009)
Razstava, projekcija in pogovor o video in filmski produkciji zadnjih pet let. Leta 2006 je z naslovom Ameriške zgodbe postavila razstavo in predstavila svoja video dela in instalacije. Od takrat je naredila tudi že nekaj celovečernih filmov in bila pobudnica omnibusa Sokratova smrt, v katerem je sodelovalo 23 mednarodnih filmskih in video avtorjev.
The exhibition entitled Line Stroke the Letter is questioning the tension between the linguistic and pictorial poles that establishes the foundation for experimenting with and testing both the literary and the visual field. On Wednesday, September 25, a guided tour by Ida Hiršenfelder was followed by inspieringly sincretistic lecture performance by Dejan Habicht 12 Boring Poems.
Napetosti med jezikovnim in slikovnim omogočajo eksperimentiranje z literarnim in likovnim umetniškim izrazom. Dela na razstavi različnih žanrov (ilustracija, risba, stenska slika, tipografija, video, animacija, instalacija, elektronska knjiga, spletna umetnost) vzpostavljajo drugačne pristope k podobi in črki – tudi zato, da se v današnjem času tehnokratske rabe jezika spodbuja kritično »branje« likovnega ter »gledanje« literarnega in pripovednega. Na razstavi so predstavljena tudi nekatera video dela iz Postaje DIVA.
Video program Povratna zanka je namenjen predstavitvi tistega segmenta video arhiva, ki je izjemnega pomena za razumevanje video umetnosti in njenega družbenega učinka, čeprav ostaja skoraj povsem neopažen. To je tisti del video arhiva Postaja DIVA, ki ima majhen predstavitveni potencial, a velik produkcijski raziskovalno-medijski učinek. To so dela, v katerih se umetnice in umetniki ukvarjajo z eksperimentalno rabo video jezika, ki pa se stežka vklapljajo v ustaljene načine predstavljanja video del v galerijah in na festivalih.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Slovar sta uredila Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj. Na spletni strani SAZU je zapisano, da »Slovar novejšega besedja slovenskega jezika predstavlja osnovno novejše leksikalno dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zajema 6399 novejših besed in besednih zvez, ki so se v slovenščini pojavile ali uveljavile po letu 1991, ob tem pa tudi novejše pomene že normiranega besedja.« Slovar smo prelistali tudi mi in v njem poiskali gesla, ki so povezana z videoumetnostjo in arhiviranjem.
Beseda vídeo se seveda navaja že v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Za Slovar novejšega besedja slovenskega jezika pa so njen pomen dopolnili. Vídeo kot enakoizrazna (homonimna) iztočnica je navedena kot samostalnik z naslednjimi pomeni: 1) z videokamero napravljen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi (snemanje videa); 2) medij, nosilec takega posnetka (digitalni video); 3) glasba, ki se predvaja z videoposnetkom (izid novega singla in videa); 4) dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja (praktično spoznavanje filma in videa). Besednovrstna podiztočnica je pridevniška raba besede vídeo, ki se piše narazen, npr. video posnetek, video kamera. Navedena je še slovarska iztočnica vídeo… kot prvi del zloženk. V tem primeru se piše skupaj, npr. videokamera, videoumetnik. Zanimivejše so besede, ki so novejšega datuma in izhajajo iz umetniške video prakse. Npr. beseda vídeoinstalácija (in vídeo instalácija), ki je umetniška predstavitev, posneta na magnetni trak ali računalniški medij. Ali pa vidžêjanje, ki je poustvarjanje videoprojekcije s tehniko urejanja, mešanja izvornih videoposnetkov, navadno med predvajanjem, izvajanjem glasbe. Vídeoárt (in vídeo árt) je v slovarju razložena kot eksperimentalna umetnost, katere izrazna oblika je videoposnetek, vídeoumétnost (vídeo umétnost) pa kot umetnost, katere izrazno sredstvo je video. Poglejmo še kakšen zanimiv primer ponazarjevalnega gradiva, ki prinaša kolokacijske in stavčne zglede dejanske rabe. Zgledi so praviloma avtentični, načeloma vzeti iz korpusa Nova beseda. Vídeoumétnik (in vídeo umétnik) se predstavlja kot: »Uporniškega, divjega, a vselej premišljenega in utemeljeno kritičnega umetnika, dobrega kiparja in prodornega videoumetnika bi verjetno sprejeli.« Besede videoarhiv v slovarju ni – je pa navedena videotéka: 1) ustanova, v kateri se zbirajo, hranijo in izposojajo videokasete in DVD-ji in 2) sistematično urejena zbirka videokaset, DVD-jev. V duhu časa in tehnološkega razvoja bi vídeoarhív (in vídeo arhív) lahko razložili kot: 1) ustanova, ki sistematično zbira, dokumentira, hrani, omogoča fizično in spletno dostopnost, raziskuje in predstavlja video (umetniška) dela (SCCA-Ljubljana v videoarhivu Postaja DIVA hrani že več kot tisoč enot videodel); 2) sistematično urejena zbirka (umetniških) videodel, ki je dostopna fizično in na spletu (Videoarhiv Postaja DIVA vključuje videodela iz slovenskega prostora v razponu od leta 1969 do danes). Slovar je na voljo pod pogoji slovenske licence Crative Commons 2.5, zato smo za vas izbrali več besed o videu, ki jih verjetno že poznate in uporabljate (PDF: Slovar novejsega besedja slovenskega jezika: besede video). Vir: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ur. Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 (Zbirka Slovarji). Str. 381–385.
