Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.
Razstava Tekma s časom. Performans in video v vzvratnem ogledalu prikaže različna razmerja med uprizarjanjem in gibljivimi slikami. Na ogled so: video akcija (N. in S. Dragan: Video slikanje), studijsko snemanje in avtorski video (M. Vipotnik: Videogram 4), video performans (M. A. Kovačič: Casus belli; D. Sambolec: Collectors #3, *Settings*), akcija za kamero (M. Bastarda, M. Ocepek, N. Skušek: Pissing), performans za kamero (T. Furlan: Wear IV–VI; A. Čigon: One More Kick), urbana koreografija (M. Bučar: The Unnoticed). Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana, 5.–16. 6. 2014.
Novi video program iz serije Videospotting - kuriranih preglednh in tematskih programov video umetnosti v slovenskem prostoru - je nastal na podlagi raziskovanja arhiva Postaja DIVA in se osredotoča na tematiko smrti.
Drugo izmed treh predavanj v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo, ki se bodo zvrstila v prvi polovici leta 2014 in so plod sodelovanja med SCCA-Ljubljana in Mestno galerijo Nova Gorica, se osredotoča na projekcijo kot medij in kot gradnik prostorske izkušnje v sodobni umetnosti z naslovom Neskončna ravnina: Razsežnost video prostora in umetnost projiciranja.
Prvo izmed treh predavanj v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo, ki se bodo zvrstila v prvi polovici leta 2014 in so plod sodelovanja med SCCA-Ljubljana in Mestno galerijo Nova Gorica, bo posvečeno umetniški produkciji, za katero je bistveno razmerje s televizijo v vsej svoji raznolikosti in mnogoterosti z naslovom Kaj vse je televizija in kaj z njo lahko počne umetnik?.
Video program z naslovom Zasebljenje plesa, ki ga je pripravila Ida Hiršenfelder v okviru serije Videospotting, je vključen v program festivala TransDance 13, ki poteka v organizaciji centra HaRaKa v novem razstavnem prostoru ODA v središču Kaira od 21. do 30. oktobra 2013. (Na sliki: Neven Korda, Odmevi, 2009)
Razstava, projekcija in pogovor o video in filmski produkciji zadnjih pet let. Leta 2006 je z naslovom Ameriške zgodbe postavila razstavo in predstavila svoja video dela in instalacije. Od takrat je naredila tudi že nekaj celovečernih filmov in bila pobudnica omnibusa Sokratova smrt, v katerem je sodelovalo 23 mednarodnih filmskih in video avtorjev.
Dela na razstavi S črto čez črko vzpostavljajo drugačne pristope k podobi in črki – tudi zato, da se v današnjem času tehnokratske rabe jezika spodbuja kritično "branje" likovnega ter "gledanje" literarnega in pripovednega. V sredo, 25. septembra 2013, je po vodstvu po razstavi kustosinje IdeHiršenfelder umetnik Dejan Habicht izvedel predavateljski performans 12 dolgočasnih pesmi.
Napetosti med jezikovnim in slikovnim omogočajo eksperimentiranje z literarnim in likovnim umetniškim izrazom. Dela na razstavi različnih žanrov (ilustracija, risba, stenska slika, tipografija, video, animacija, instalacija, elektronska knjiga, spletna umetnost) vzpostavljajo drugačne pristope k podobi in črki – tudi zato, da se v današnjem času tehnokratske rabe jezika spodbuja kritično »branje« likovnega ter »gledanje« literarnega in pripovednega. Na razstavi so predstavljena tudi nekatera video dela iz Postaje DIVA.
5. 9.–13. 10. 2013 Med jezikom in podobo ne obstajajo protislovja niti analogije, kajti med njima ni neposrednega razmerja, temveč se izražajo zgolj dvoumnosti oziroma nejasnosti, ki kažejo nezmožnost neposrednega prevoda med obema. Vsakršen prevod govori zgolj o neki tretji stvari, ki jo jezik ali podoba želita reprezentirati; naslavlja številne ravni družbenih pojavov, ki se izražajo predvsem kot absurdni, nesmiselni, humorni, igrivi, pikri, grozljivi ali romantični dovtipi o življenju. Uporaba jezika v likovni umetnosti, najsi bo še tako neposredna ali enostavna, ustvari razmike in ne povezav ali analogij. Ravno te napetosti med lingvističnim in piktoralnim omogočajo dinamično podstat za eksperimentiranje in preizkušanje tako literarnega kot likovnega polja. Zapuščina konkretne poezije in zgodnejših avantgardnih eksperimentov z jezikom, pomenom in podobo odzvanja tudi danes, ko na videz nevtralna orodja za izražanje jezika, kot so uporabniški vmesniki, brskalniki in urejevalniki besedil, preoblikujejo in popačijo načine, na katere se odzivamo na svet. Tovrstna orodja so temeljno posegla v strukturo jezika in povzročila spremembe v povezovanju pomenov, ki so podrejeni "copy-paste" logiki linearne, mrežne ali hierarhične zasnove vmesnikov. Več del na razstavi ukinja samoumevno uporabo teh orodij (z nenarativno uporabo urejevalnika besedil, z "nizko tehnološko" elektronsko knjigo, z generiranjem ascii poezije, z ideološko obremenjeno tipografijo), da bi postavila nove zakonitosti, napravila kritiko tehnokratske uporabe jezika in s tem spodbujala ozaveščeno uporabo. Ob novih medijih knjiga še zdaleč ni mrtva. Knjige, revije in drugi tiskani mediji ne izgubljajo pomena pri branju in pripovedništvu ali pri oblikovanju javnega mnenja. Ravno ritual branja nastopa kot medij za prenos pomenov, in čeprav v našem primeru nastopa v odnosu z likovno umetnostjo, je njegova naloga izključno pripovedna. Ilustracije, video dela, instalacije pa zgolj širijo razpoko med tem, kar smo ravno prebrali, in tem, kar gledamo. Dvoumnost je še toliko večja, kadar sta podoba in beseda v navideznem soskladju, kakor pri Magrittovi izjavi To ni pipa. Umetnice in umetniki: Vesna Bukovec: Kako se uspešno spopasti z neuspehom, serija risb, tuš na papir, 2011/2013 Zvonko Čoh, Milan Erič: Socializacija bika?, skice, svinčniki, radirke(predstavitev gradiva za celovečerni animirani film, produkcija: Društvo ŠKUC, Emotionfilm, RTV Slovenija, 1998) Tomaž Furlan: The Book, elektronska knjiga, 2008 Marko A. Kovačič: Kotiček za mladega komunista s priporočljivim branjem, instalacija, 2009−2011 Damijan Kracina: Proteus Font, tipografija, spletna stran, instalacija, 1997−2011 Amir Muratović: Iz življenja knjig, video, 3'55'', 2010−2011 Alenka Pirman: Nema predavanja – Najlepše pesmi, računalniška animacija, 2006; Poslednja beseda, tiskovina in zvočni zapis, 23'45'', 2007−2009, Produkcija posnetka: radioCona (2009) Nataša Prosenc Stearns: Čakalnica, film, 10'20'', produkcija: Kanalya Pictures, 2005 Zoran Srdić Janežič: Počečkane besede, video, 5'15'', poezija: Jana Putrle Srdić, produkcija: Gulag, 2005; Ceci n'est pas un croquis, knjiga, produkcija: Gulag, 2012 Petra Varl: Rich Poor, stenska slika, 2010; Knjiga serigrafij, produkcija: MGLC, 2010 Rajko Vidrih: TELO, Diverzitetni počasnik, 1. št. letnika II, sitotisk na časopisnem papirju, 28. 11. 1991 Jaka Železnikar: Pregovori, mobilna aplikacija, 2011; Asciidarij 2, odzivna spletna vizualno-zvočna pesem, 2013; Asciidarij, interaktivna jezikovno-likovna struktura, 2001; Ascii Kosovel, biografski portret, 2004, Evropregovori, generativno-kombinatorno delo jezikovnega izraza, 2005 Spremljevalni dogodek: Sreda, 25. september 2013 Kustosi: Barbara Borčić, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder, Saša Nabergoj
Galerija Vžigalica, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana
- ob 17. uri: javno vodstvo (vodi kustosinja Ida Hiršenfelder)
- ob 18. uri: Dejan Habicht: 12 dolgočasnih pesmi, predavateljski performans
12 dolgočasnih pesmi so vizualni materiali, zloženi v krajše narativne strukture. Izhajali so sukcesivno, v elektronski obliki, od januarja do decembra 2007. Avtor Dejan Habicht bo predstavil, kako "kratkočasne" so pesmi danes.
Postavitev razstave: Ida Hiršenfelder
Video program Povratna zanka je namenjen predstavitvi tistega segmenta video arhiva, ki je izjemnega pomena za razumevanje video umetnosti in njenega družbenega učinka, čeprav ostaja skoraj povsem neopažen. To je tisti del video arhiva Postaja DIVA, ki ima majhen predstavitveni potencial, a velik produkcijski raziskovalno-medijski učinek. To so dela, v katerih se umetnice in umetniki ukvarjajo z eksperimentalno rabo video jezika, ki pa se stežka vklapljajo v ustaljene načine predstavljanja video del v galerijah in na festivalih.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Slovar sta uredila Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj. Na spletni strani SAZU je zapisano, da »Slovar novejšega besedja slovenskega jezika predstavlja osnovno novejše leksikalno dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zajema 6399 novejših besed in besednih zvez, ki so se v slovenščini pojavile ali uveljavile po letu 1991, ob tem pa tudi novejše pomene že normiranega besedja.« Slovar smo prelistali tudi mi in v njem poiskali gesla, ki so povezana z videoumetnostjo in arhiviranjem.
