Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.
Gostovanje Postaje Diva v Lace - Los Angeles Contemporary Exhibitions (16. novembra 2016): predstavitev arhiva, projekcija novega programa video del DIVA Station Presents 3 in pogovor z Nancy Buchanan, Kathy Rae Huffman, Natašo Prosenc Stearns in Barbaro Borčič je bilo uspešno, program je občinstvo zanimal in pogovor je bil zanimiv. več
Letos smo praznovali Svetovni dan AV dediščine (27. oktober) s skupnim programom Postaje DIVA in centra za umetnost in medije Argos iz Bruslja v Slovenski kinoteki. Predstavitve in projekcije video programov Svež pogled (Vesna Bukovec/DIVA Station) in izbor belgijske video umetnosti (Sofie Ruysseveldt & Andrea Cinel/Argos)
sta bili svojevrsten dialog med novejšo in starejšo video ustvarjalnostjo v duhu povezovanja obeh arhivov. več
Takole se je Postaja DIVA znašla na razstavi Guerilla Girls v Whitechapel Gallery v Londonu (1. oktober 2016 – 5. marec 2017). V okviru raziskovalnega projekta te radikalne feministične in aktivistične skupine s svojimi stališči sodeluje tudi SCCA-Ljubljana. Naš agent nam je z ogleda razstave poslal odziv Guerilla Girls na Postajo DIVA. Takole nas hrabrijo: Za DIVE je zmerom prostor!
V zadnjih mesecih smo se pri Postaji DIVA ukvarjali zlasti s posodobitvami opusov umetnic in umetnikov, ki so v mednarodnem in slovenskem prostoru prisotni in aktivni že več desetletij. Poleg opusa Nevena Korde in njegove serije videov z naslovom Novi novi filmi, smo se posvetili Nataši Prosenc Stearns in na DIVI je zdaj obširen in raznolik izbor njenih video del. Veseli smo tudi, da je na DIVI objavljen izvrsten dokument performansa ustvarjalke Ane Čigon Ana na Postaji, ki se je zgodil v Projektni sobi SCCA. več
Med poletnimi meseci smo bili na Postaji DIVA delavni. Tokrat z veseljem in ponosom sporočamo, da smo skupaj z umetnikom Nevenom Kordo dopolnili in uredili njegovo serijo NNF. Novi novi filmi so nastajali med letoma 2001 in 2007 in vsebujejo dvanajst samostojnih video del. So vmesna poročila Nevena Korde o ponovnem branju šestdestih let prejšnjega stoletja. Predstavljeni so bili na poletnem Škratovem vrtu na Metelkovi 30. avgusta 2016. Neven Korda o NNF zapiše: Verujem, Reinkarnacija, Nomad, Jesensko tihožitje, 1 sekunda mojega življenja so nastajali tekom leta 2000 in 2001. Slika Jesenskega tihožitja je sestavljena iz found footage posnetkov, ostali imajo namensko generirano sliko. Razvijali so se in dokončali ob mesečnih dogodkih Zbogom video v klubu Gromka v Ljubljani v sezoni 2001/2002 (http://www.korda-art.si/korda/zbogom/index.html). V istem zamahu je nastajal avtorsko konceptualni dokumentarec Poletje. Vsi so nastali na način montaže na tajmlajnu. Nastajali so v računalniški produkciji videa na nizki resoluciji velikosti 320 X 240 v formatih JPG, MJPG, Cinepak in podobnih, ki niso bili produkcijski standard. Za potrebe takratnih predvajanj so bili povečani in prepisani na VHS. Od jeseni 2002 so na filmskih predstavah v živo predvajani iz računalnika s programom za pretočno manipulacijo zvoka in slike Isadora. Pozneje, leta 2004, so bili, razen Poletja, zaokroženi v celoto Angelski venček. Gagarin in Slepa vera sta nastala leta 2003 iz materiala predstave in performansa Beri me za naprej. Oba v PAL formatu 720 X 576. Gagarin kot montaža na tajmlajnu, Slepa vera kot procesiranje v živo. Iz teh filmov je v letih 2005–07 nastalo več form na način post (ponovne) uporabe. 
Reinkarnacija na Prepariranem monitorju, Angelski venček na speedu in Angelski venček na oceanu so post uporaba na način pretočne montaže izvedene v enem kosu časa – ali v ateljeju ali pred publiko. Tukaj in zdaj je post uporaba na način montaže na tajmlajnu.
V Projektni sobi SCCA smo tokrat v okviru programa Prakse arhiviranja pripravili posvet o praksah arhiviranja in (upo)rabi arhivskih avdiovizualnih gradiv (22. 6. 2016). Zanimalo nas je, ali umetniki prepoznavajo vlogo in pomen strokovno urejenih digitalnih arhivov, kakršna je Postaja DIVA, kot alternativo množičnim neselekcioniranim portalom za izmenjavo videoposnetkov (YouTube, Vimeo itd.).
.jpg)
Na Poletno muzejsko noč (18. junij 2016) smo na ljubljanski muzejski ploščadi (Fasadi +MSUM) predstavili video program Povratna zanka 2, ki ga je kurirala Ida Hiršenfelder. Z njim pa predstavljamo dela iz video arhiva Postaja DIVA, ki so zaradi eksperimentalne rabe video jezika in dolžine primerna za projeciranje na javnih površinah, kjer je pretočnost obiskovalcev velika, njihovo mimobežno in kratkotrajno pozornost pa lahko ujamemo z vizualnimi senzacijami, ponovitvami in modulacijami.
Barbara Borčić je predstavila Postajo DIVA na mednarodnem simpoziju Začetki video umetnosti v Evropi: zgodovina, teorija, viri in arhivi v Bibliothèque nationale de France (mali avditorij) in INHA – Institut national d’histoire de l’art (dvorana Walter Benjamin), 25. in 26. maj 2016. Simpozij, ki je bil posvečen začetkom video umetnosti v Evropi in evropskim arhivom, nas je dodobra seznanil s produkcijo in recepcijo videa v pionirskem obdobju ter z novimi raziskovanji, temami in vprašanji, hkrati pa je bila to tudi priložnost za navezavo stikov in prihodnje sodelovanje. Veselimo se tudi nadaljevanja tega raziskovalnega projekta, ki so ga organizatorji že napovedali.
Ob razstavi Učinek bližine v Galeriji Vžigalica na DIVI objavljamo tudi intervjuje z razstavljajočimi umetniki in umetnicami, ki jih je o konkretnih videodelih z razstave naredila kuratorka Nika Grabar. Doslej sta to: Neven Korda o videu Discipline and Marko Peljhan o videu Park kulture. Marsikaj nam pojasnijo in dela postavijo v širši kontekst razmišljanj in postopkov.
Na DIVI jih najdete pod VIRI >INTERVJU.
Ko v arhivu DIVA vtipkamo ključne besede, povezane s knjigo, po številu zadetkov (video del) poezija močno vodi. Nekaj smo jih izbrali mi in odločitev ni bila lahka. Ob Svetovnem dnevu knjige (22. ali 23. april) vas vabimo tudi k samostojnemu brskanju po tem edinstvenem spletnem arhivu, ki bo kmalu predstavljen na simpoziju v Bibliotheque Nacionale v Parizu. Morda boste odkrili, kako sta povezani likovna umetnost in literatura, kako se križata in v kakšnih razmerjih sobivata.
